Podnebne spremembe opredelimo kot spremembo podnebja, ki je nastala neposredno ali posredno zaradi človekovih dejavnosti, ki spreminjajo sestavo zemeljskega ozračja, in se poleg naravne spremembe podnebja opaža v primerljivih časovnih obdobjih. Čezmerne emisije toplogrednih plinov vplivajo na segrevanje ozračja in s tem na spremembe podnebja.

Podnebne spremembe že občutimo po vsem svetu, po napovedih naj bi učinki sprememb v prihodnjih desetletjih postali še pogostejši in intenzivnejši.

Brez ukrepanja v zvezi s podnebnimi spremembami bo EU v času življenja naših otrok doživela:

• 400 tisoč prezgodnjih smrti na leto zaradi onesnaženosti zraka

• 90 tisoč smrtnih žrtev letno zaradi vročinskih valov

• v južnih regijah EU bo na voljo 40 % manj vode

• 2,2 milijona ljudi bo vsako leto izpostavljenih poplavam obalnih območij

• 190 milijard evrov letne gospodarske izgube

Podnebne spremembe lahko preoblikujejo naš planet in vplivajo na preskrbo s hrano in vodo ter zdravje ljudi.

Tveganju smo izpostavljeni vsi, vendar pa učinki bolj prizadenejo revne in ranljivejše.

Večje kot bodo težave, težje in dražje jih bo rešiti, zato je zgodnje ukrepanje za boj proti podnebnim spremembam najboljša možnost.

Ukrepi, ki jih je človek že sprejel za ublažitev podnebnih sprememb:

1. Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) - predstavlja splošen okvir medvladnih ukrepov na področju reševanja problemov, povezanih s podnebnimi spremembami. Države v skladu s konvencijo med drugim spremljajo in poročajo o emisijah toplogrednih plinov, nacionalnih politikah in najboljših praksah ter zagotavljajo finančno in tehnološko pomoč državam v razvoju pri njihovem boju s podnebnimi spremembami.

2. Kjotski protokol – je mednarodni sporazum, ki je poskušal zmanjšati emisije ogljikovega dioksida in petih ostalih toplogrednih plinov. Sprejelo ga je 141 držav sveta, da bi zaustavile segrevanje ozračja.

3. Pariški sporazum - je prvi univerzalni in pravno zavezujoči svetovni podnebni dogovor, ki določa globalni akcijski načrt, s katerim bomo preprečili najbolj nevarne posledice podnebnih sprememb z omejitvijo globalnega segrevanja na precej manj kot 2° C. (V okviru pariškega podnebnega sporazuma se je EU zavezala, da do leta 2030 izpuste toplogrednih plinov v ozračje zniža za najmanj 40 % glede na vrednosti iz leta 1990).

Zanimivost:

Po podatkih Evropske agencije za okolje je bila EU v letu 2023 za Kitajsko, ZDA in Indijo četrta največja onesnaževalka z izpusti CO2 na svetu.