Onesnaženje, onesnaževanje ali kontaminacija je prisotnost nezaželene snovi ali delcev v drugi snovi. Največkrat govorimo o treh vrstah kontaminacije: biološki, kemijski in radioaktivni. Proces, s katerim nastaja onesnaženje, se imenuje onesnaževanje ali s tujko kontaminiranje. Onesnaženje nastopa v obliki kemičnih snovi ali energije (svetloba, hrup, toplota). Onesnažila so lahko tujki v okolju, lahko pa so stalno prisotni. O onesnaženju pa govorimo, ko njihova količina naraste nad določeno mejo.

V atmosfero se že od začetka spuščajo različna onesnažila, delci in tudi druge snovi. Najbolj jo seveda onesnažuje človek s svojimi dejavnostmi, kot so energetika, industrija, intenzivno kmetijstvo in promet. 

Poleg ogljikovega dioksida v atmosfero sproščamo tudi različne druge pline, kot so:

- Dušikovi oksidi, 

- Žveplov dioksid

- Metan

- Amonijak

- Hlapne organske spojine, ki uničujejo ozonsko plast v stratosferi, hkrati pa so zelo nevarne in škodljive za zdravje ljudi in drugih organizmov.

- Drobni trdni delci (predvsem ogljika)

Primarna onesnažila se v ozračju pod vplivom svetlobe ali ob reakciji z vodnimi hlapi pretvarjajo v sekundarna onesnažila kot so na primer kisline. 

Kronična izpostavljenost tj. izpostavljenost cel čas, brez prestanka neko daljše časovno obdobje tem onesnažilompovzroča različno hude posledice, od težav z dihali do prezgodnje smrti. 

Po statistiki je v Evropi okoli 90% mestnega prebivalstva izpostavljenega čezmerni koncentraciji onesnažil v zraku, glede na dovoljeno oz. predlagano vrednost ki jo podaja Uredba o kakovosti zunanjega zraka. 

Trije najhujši onesnaževalci atmosfere in zraka na sploh so:

1. Dušikovi oksidi, ki se sproščajo med delovanjem motorjev z notranjim izgorevanjem in pri industrijskih dejavnostih. Iz dušikovih oksidov pod vplivi svetlobe nastanejo fotooksidanti, od katerih je najbolj škodljiv ozon. Ob reakciji z vodnimi hlapi pa tvorijo dušikovo kislino (kisli dež)

2. Žveplov dioksid, ki je na Zemlji prisoten že naravno (vulkani, požari…). Sprošča se z izgorevanjem fosilnih goriv (nafte, premoga), za potrebe energetike, predelava nafte, ogrevanje… Ob reakciji z vodnimi hlapi se pretvori v žveplovo kislino in kisli dež. Ti izpusti so se od leta 1970-1998 zmanjšali za 75%. 

3. Drobni delci, ki nastajajo predvsem pri izgorevanju fosilnih goriv.